03.06.2013 - Vlada RS sprejela Poročilo o črpanju sredstev evropske kohezijske politike 2007-2013

Vlada RS se je na današnji redni seji seznanila s trenutnim stanjem na področju črpanja sredstev evropske kohezijske politike za programsko obdobje 2007-2013. Poročilo, ki ga je sprejela, obravnava presek stanja in uspešnost Slovenije na tem področju do konca aprila 2013, identificira glavne ovire in njihove posledice ter podaja predloge in priporočila za pospešitev črpanja.

 

Republika Slovenija je v obdobju od 1. 1. 2007 do 30. 4. 2013 od 4,8 milijarde evrov razpoložljivih sredstev evropske kohezijske politike (EU in SLO del) potrdila 5 milijard evrov instrumentov – projektov oz. programov (razlog za večji znesek od razpoložljivega so presežne pravice porabe oz. potrjevanje rezervnih projektov), kar predstavlja 103,1 odstotka razpoložljivih sredstev. Za 3,8 milijarde evrov ali 79,1 odstotkov razpoložljivih sredstev je bilo doslej podpisanih pogodb, iz državnega proračuna izplačani 2,5 milijarde evrov (EU in SLO del) ali 52,1 odstotkov razpoložljivih sredstev, vanj pa iz bruseljske blagajne povrnjenih 1,8 milijarde evrov (EU del) ali 44,5 odstotkov razpoložljivih sredstev. To pomeni, da so projekti pripravljeni in odobreni, v nadaljevanju jih je treba le še izvesti in zagotoviti denarni tok – torej, izbrati izvajalce del ter izplačati sredstva iz državnega proračuna in jih povrniti iz bruseljske blagajne. 

 

Tako so bili v letošnjem letu (do 30. 4. 2013) potrjeni 4 javni razpisi in 28 projektov v skupni vrednosti 208,1 milijonov evrov (EU del), kar je predpogoj za nadaljnje črpanje. Podpisanih je bilo za 162,4 milijonov evrov pogodb, iz proračuna pa je bilo za projekte izplačanih 109,9 milijonov evrov.

 

Dinamika črpanja sredstev evropske kohezijske politike v Sloveniji je sicer nekoliko slabša od pričakovane. Obseg izplačil iz proračuna (do konca aprila 2013) znaša slabih 110 milijonov evrov oziroma 10 odstotkov glede na sprejeti proračun za leto 2013 (1,1 milijarde evrov). Razlogi za to so predvsem izdatki na projektih okoljske in prometne infrastrukture, ki se ne realizirajo v skladu z napovedmi. Poleg težav, s katerimi se soočajo upravičenci pri izvajanju teh projektov (stečaji izvajalcev, pridobivanje zemljišč, gradbenih in drugih dovoljenj ter težav pri postopku javnega naročanja) pa je tudi nekoliko daljša zima v letošnjem letu prispevala k zamiku gradbene sezone in posledično tudi k zamiku izplačil.

 

Ministrstva, vključena v izvajanje kohezijske politike v Sloveniji, sicer krepijo aktivnosti tako na področju pospeševanja izplačil iz državnega proračuna, kot povračil iz bruseljske blagajne v državni proračun. Črpanje je absolutna prednostna nalogoa, še posebej pri projektih okoljske in prometne infrastrukture, ki morajo letos za uresničevanje tega pravila n+3/2 (poraba sredstev v roku treh oz. dveh let od leta dodelitve) realizirati najmanj za 177 milijonov evrov povračil sredstev iz Kohezijskega sklada v državni proračun, če se želi Slovenija izogniti tveganju izgube sredstev. 

 

Kot izhaja iz poročila, bo vlada v prihodnjih mesecih izvajala aktivnosti za še aktivnejše pospeševanje izvajanja projektov. Poleg rednih nalog (mesečno poročanje na seji vlade, tedenske medresorske koordinacije, delovanje medresorskih delovnih skupin za javno zasebna partnerstva, sestanki med institucijami, vključenimi v pripravo projektov oz. pridobivanje dovoljenj, redno pošiljanje zahtevkov za plačilo na Evropsko komisijo, prilagoditev zakonodaje, navodil in pravilnikov, ki ovirajo črpanje, postopki za spremembo ali prekinitev odločb v sodelovanju z upravičenci, delovanje letečih skupin za reševanje težav pri pripravi in izvajanju projektov), so se že začele izvajati nove aktivnosti, s ciljem, da bi preprečili nevarnost izgube sredstev.

 

MGRT, ki je organ upravljanja za evropske strukturne sklade in Kohezijski sklad, je tako že opredelil potrebne spremembe Zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije (področje predplačil, prerazporeditve sredstev), Zakona o javnem naročanju in Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja, kjer so velike ovire za učinkovito črpanje evropskih sredstev. Med drugim je na predlog Evropske komisije v ustanavljanju ekspertna skupina za javna naročila, ki bo pospešila pregled razpisnih dokumentacij, pripravljajo se akcijski načrti, kjer bodo opredeljeni ukrepi za boljše izvajanje ter večjo kakovost in učinkovitost nadzora nad projekti ter nadgrajen informacijski sistem ISARR.

 

 

Več o informaciji na tej povezavi.


Aktualni razpisi

Direktni EU razpisi Deljeni razpisi

E-obveščanje

Kontakt


Naša spletna stran uporablja piškotke, ki se naložijo na vaš računalnik. Ali se za boljše delovanje strani strinjate z njihovo uporabo?

Več o uporabi piškotkov

Uporaba piškotkov na naši spletni strani

Pravna podlaga

Podlaga za obvestilo je spremenjeni Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list št. 109/2012; v nadaljevanju ZEKom-1), ki je začel veljati v začetku leta 2013. Prinesel je nova pravila glede uporabe piškotkov in podobnih tehnologij za shranjevanje informacij ali dostop do informacij, shranjenih na računalniku ali mobilni napravi uporabnika.

Kaj so piškotki?

Piškotki so majhne datoteke, pomembne za delovanje spletnih strani, največkrat z namenom, da je uporabnikova izkušnja boljša.

Piškotek običajno vsebuje zaporedje črk in številk, ki se naloži na uporabnikov računalnik, ko ta obišče določeno spletno stran. Ob vsakem ponovnem obisku bo spletna stran pridobila podatek o naloženem piškotku in uporabnika prepoznala.

Poleg funkcije izboljšanja uporabniške izkušnje je njihov namen različen. Piškotki se lahko uporabljajo tudi za analizo vedenja ali prepoznavanje uporabnikov. Zato ločimo različne vrste piškotkov.

Vrste piškotkov, ki jih uporabljamo na tej spletni strani

Piškotki, ki jih uporabljamo na tej strani sledijo smernicam:

1. Nujno potrebni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo uporabo nujno potrebnih komponent za pravilno delovanje spletne strani. Brez teh piškotov servisi, ki jih želite uporabljati na tej spletni strani, ne bi delovali pravilno (npr. prijava, nakupni proces, ...).

2. Izkustveni piškotki

Tovrstni piškotki zbirajo podatke, kako se uporabniki vedejo na spletni strani z namenom izboljšanja izkustvene komponente spletne strani (npr. katere dele spletne strani obiskujejo najpogosteje). Ti piškotki ne zbirajo informacij, preko katerih bi lahko identificirali uporabnika.

3. Funkcionalni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo spletni strani, da si zapomni nekatere vaše nastavitve in izbire (npr. uporabniško ime, jezik, regijo) in zagotavlja napredne, personalizirane funkcije. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim akcijam na spletni strani.

4. Oglasni ali ciljani piškotki

Tovrstne piškotke najpogosteje uporabljajo oglaševalska in družabna omrežja (tretje strani) z namenom, da vam prikažejo bolj ciljane oglase, omejujejo ponavljanje oglasov ali merijo učinkovitost oglaševalskih akcij. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim akcijam na spletu.

Nadzor piškotkov

Za uporabo piškotkov se odločate sami. Piškotke lahko vedno odstranite in s tem odstranite vašo prepoznavnost na spletu. Prav tako večino brskalnikov lahko nastavite tako, da piškotkov ne shranjujejo.

Za informacije o možnostih posameznih brskalnikov predlagamo, da si ogledate nastavitve.

Upravljalec piškotkov

MK projekt, družba za svetovanje in vodenje projektov, d.o.o.